SPLETNI SEMINAR - PRAVICA DO ODKLOPA IN VSE, KAR MORATE VEDETI O DELOVNEM ČASU

sreda, 18. septembra 2024 ob 9.uri preko konferenčnega orodja ZOOM

Novembra 2023 uveljavljena novela ZDR-1 je prinesla nov 142a. člen, ki določa, da mora delodajalec najkasneje s 16. 11. 2024 delavcem zagotoviti ukrepe, povezane s pravico do odklopa.

Z njo mora zagotoviti, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti tudi ustrezne ukrepe.

Pravilna organizacija delovnega časa je eno izmed zahtevnejših opravil delodajalcev na delovnopravnem področju. Ena izmed najpogostejših kršitev pri nadzoru delovnih inšpektorjev je ravno nevodenje ali nepravilno vodenje evidence o izrabi delovnega časa.

VSEBINA SEMINARJA:

Pravica do odklopa:

• Kaj pomeni pravica do odklopa v praksi?
• Ali je to nova pravica?
• Kdaj je delavčev delovni čas in kdaj počitek?
• Kje in kako mora delodajalec sprejeti ukrepe?
• Kakšni morajo biti ukrepi?
• Primeri ukrepov.
• Ali so dovoljene izjeme: kdaj in kakšne?
• Kaj, če delavec svoje pravice do odklopa, kljub sprejetim ukrepom ne bo udejanjil?
• Sankcije za delavce in delodajalce, ki pravice ne bodo spoštovali.

Delovni čas:

• Kdaj je smiselna enakomerna razporeditev delovnega časa?
• Katere so obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi glede delovnega časa?
• Je smiselno delovni čas natančno določiti v pogodbi o zaposlitvi ali v internem aktu?
• Kaj pomeni gibljiv delovni čas?
• Značilnosti dela ali zaposlitve s krajšim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode ali posebnih predpisov (invalidi, starši, delne bolniške, …).
• Katere zakonske pogoje mora delodajalec izpolniti, da lahko delavcem delovni čas neenakomerni in začasno prerazporedi?
• Kaj pomeni referenčno obdobje in koliko je lahko dolgo pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa?
• Kako mora delodajalec obravnavati viške ur ob koncu referenčnega obdobja?
• Kateri delavci lahko opravljajo nadurno delo in koliko nadur letno lahko opravijo?
• Kako in kdaj mora delodajalec nadurno delo delavcem odrediti?
• Katerim delavcem ga nikoli ne sme odrediti, katerim pa lahko le z njihovim soglasjem?
• V čem je razlika med nadurami in viškom ur?
• Kako mora delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa?
• Kakšne novosti se obetajo pri vodenju evidence o izrabi delovnega časa?
• Kakšen je lahko delovni čas delavca, ki dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (zaradi starševstva, invalidnosti, …)?
• Ali ti delavci lahko opravljajo nadure in ali je lahko njihov čas neenakomerno in začasno prerazporejen?
• Kakšno je štetje delovnega časa delavca na službeni poti? Se vanj všteva le čas, ko delavec dela ali tudi čas, ki ga porabi za potovanje?
• Kako lahko delodajalec delavcem, ki delajo na daljavo omeji delovni čas?
• Ali se čas priprave na delo šteje za efektivni delovni čas?
• Kolikšna mora biti minimalna višina dodatkov?
• Kako se dodatki obračunavajo?
• Nova sodna praksa pri obračunu nadurnega dela!
• Kateri dodatki se med seboj izključujejo.
• Odgovori na vprašanja udeležencev

Predstavitev bo praktična, predavateljica bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja.

Trajanje: 3 šolske ure

Predavateljica: mag. Nina Scortegagna Kavčnik je specializirana za področje delovnega prava in avtorica več knjig s pravnega področja kot so Zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; Vse, kar morate vedeti o letnem dopustu in regresu; Urejanje delovnih razmerij v praksi za zasebni sektor ter Odpoved pogodbe o zaposlitvi. Predava tudi na strokovnih konferencah, je avtorica več kot 300 strokovnih in nekaj znanstvenih člankov. V letu 2020 je bila nominirana za najuglednejšega pravnega strokovnjaka.

Prijave: do 16.9.2024 na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.,  tel.05 37 34 750 ali 051 804 500

Udeležba je za člane OOZ Idrija brezplačna.